Priimki in osebna imena na C in Č v stiških urbarjih iz 16. stoletja

Najstarejši ohranjeni urbar opatije Stična iz leta 1505 je pravi zaklad za preučevanje starih, predkrščanskih imen in iz njih izpeljanih priimkov. Ta imena se pojavljajo skoraj izključno v urbarju iz leta 1505, saj poznejši zapisi ne ohranjajo več njihovih sledov. To je posledica načrtnih prizadevanj Rimskokatoliške cerkve za odpravo slovanskih imen.

Prvi večji premik pri opuščanju slovanskih imen se je zgodil že v 13. stoletju. Kljub temu so se takšna imena ohranila vse do začetka 16. stoletja, kar je razvidno iz urbarja iz leta 1505. Zatiranje slovanskih imen se je po cerkvenih reformah po tridentinskem koncilu (1545–1563) še okrepilo.

V urbarju iz leta 1505 so zapisana tri značilna slovanska osebna imena: Černe ter njeni ženski obliki Černa ali Črna, ki se verjetno nanašata na telesne lastnosti nosilca imena, kot sta temnejša koža ali temni lasje. Navedeno je tudi drugo slovansko ime, Čerka, katerega pomen pa je težje razložljiv. Ime Černe se je v tem obdobju v nekaterih regijah že začelo razvijati v priimek. Vendar se v urbarju iz leta 1505 ime Černe vedno pojavlja samostojno, brez spremljajočega priimka, kar nakazuje, da je še vedno pomenilo osebno ime in ne priimek.