Prek generacij in oceanov – pot Katie in Stacey k slovenskim koreninam
Pot, ki se dotakne vseh nas
Vsi ogledi domačij, ki jo organiziram, dajo ogromno — ne le mojim gostom, temveč tudi meni.
Vsakič, ko se po dolgih desetletjih ali celo po stoletju in pol ponovno poveže dolgo nazaj prekinjena vez med družino, začutim zadovoljstvo, ki ga je težko opisati z besedami.
Videti nasmehe na obrazih ljudi, ki se po generacijah znova srečajo — ko stojijo na isti zemlji, kjer so njihovi predniki nekoč živeli, ljubili in sanjali — je nepozabno doživetje. V teh trenutkih preteklost ponovno zadiha.
Takšna srečanja me vedno znova spomnijo, zakaj tako rad počnem to, kar počnem. Napolnijo me z globoko hvaležnostjo in dajejo mojemu delu nov pomen. Še posebej sem hvaležen domačinom, ki odprejo vrata svojih domov in src ter z iskreno toplino sprejmejo obiskovalce iz daljnih krajev. Njihova gostoljubnost vsako tako potovanje spremeni v nekaj resnično posebnega — postane živi most med preteklostjo in sedanjostjo.
Dan, ki se ga bomo spominjali
Na čudovit septembrski dan sem imel priložnost popeljati Katie in Stacey iz Virginije (ZDA) na njuno potovanje po deželi njunih slovenskih prednikov. Pot nas je vodila v vasi Stara Oselica in Hobovše, povezani z družino Podobnik. Ob kosilu smo uživali v okusnih idrijskih žlikrofih, tradicionalni slovenski jedi.
Popoldne smo sraziskovali družinsko linijo Jereb, ki nas je vodila v Medvedje Brdo, Rovte pri Logatcu in Rovtarske Žibrše. V enem samem dnevu smo obiskali kar šest domačij prednikov Katie and Stacey. Vsak obiskan kraj je nosil svojo zgodbo — drobce zgodovine, ki so čakali, da jih ponovno odkrijemo. Povsod pa smo naleteli na iskreno prijaznost in radovednost ljudi, ki tam še vedno živijo.
Ganljivo odkritje
V eni izmed domačij smo med brskanjem po škatli starih družinskih fotografij naleteli na ganljiv trenutek – Katie in Stacey sta nenadoma prepoznali znan obraz – svojo mamo, ujeto na fotografiji, ki je bila pred desetletji poslana iz Združenih držav Amerike.
Priteklo je tudi nekaj solz. Bil je globoko ganljiv trenutek – opomnik, kako močna ostaja vez med Slovenijo in Ameriko, kljub temu da so bile generacije ločene s časom in oceanom.
Poklon pogumu
Vsako tako potovanje v čas prednikov me znova spomni, kako pomembno je to delo, ki ga opravljam.
V sebi sem razvil globoko spoštovanje do poguma vseh tistih, ki so nekoč zapustili vse, kar jim je bilo znano, in začeli znova nekje daleč stran.
Zapustiti starše, brate in sestre, prijatelje, dom in domovino je zahtevalo izjemno moč – mešanico upanja in bolečine v srcu.
Ta potovanja niso le o rodovnikih. So pripoved o človeški vztrajnosti in o nevidnih vezeh, ki še vedno povezujejo družine prek oceanov.
Vrhunci dneva
Beautiful! It reminds me of my own wonderful ancestral journey in and around Stična with you, Tadej.
Thank you, Blair. I am glad to hear the experience still resonates with you.
What a day we had, Tadej! Thank you so much for connecting us to our roots and relatives 🙂
Thank you, Katie. It truly was a memorable day. I’m glad I had the chance to be a part of it.