Iz Minnesote nazaj v Slovenijo: vodeni obisk domačij prednikov
Oktobra preteklega leta sem imel priložnost voditi sprehod po domačijah prednikov, ki je znova potrdil, zakaj so takšna potovanja za potomce slovenskih izseljencev toliko več kot zgolj ogled krajev. Tokratni udeleženec, Joel, je Slovenijo obiskal prvič – a ne kot turist. Prišel je kot potomec ljudi, katerih zgodbe, hiše, poti in odločitve so globoko vtkane v slovenski prostor.
Joel se je na obisk izjemno dobro pripravil. V Slovenijo je prišel z bogatim predznanjem o svoji družinski zgodovini, kar je omogočilo poglobljene pogovore in skupno razmišljanje o širšem kontekstu slovenskega izseljenstva. Iskreno lahko zapišem, da sem se tudi sam veliko naučil – predvsem skozi njegovo razumevanje in raziskovanje, kako so se slovenski priseljenci v ZDA prilagajali novemu okolju, kako so pridobivali zemljo in si z lastnimi rokami postavljali nove domove.
Od Poljšice pri Gorjah do Minnesote
Joelovi slovenski predniki izvirajo iz Poljšice pri Gorjah, njegova rodbina pa se razteza še v kraje, kot so Bled, Višelnica, Krnica in Zatrnik. Eden ključnih likov te zgodbe je Andrej Šimnic, ki je Slovenijo zapustil že leta 1866 in se odpravil v Združene države Amerike.
Njegov odhod v ZDA zelo verjetno ni bil naključen. V tem času so namreč po slovenskih časopisih krožili zapisi misijonarja Franceta Pirca, ki je deloval na območju današnje Minnesote. Pirc je v svojih pismih in člankih slikovito opisoval življenje v Ameriki ter slovenskim možem in družinam posredno – in včasih zelo neposredno – sporočal, da se onkraj Atlantika ponuja priložnost za nov začetek.
V enem izmed zapisov iz leta 1864 je zapisal znamenite besede, da se v Minnesoti »zastonj dobi najlepša zemljišča v velikosti 160 oralov«, kar je za številne kmete iz slovenskih dežel, obremenjene z razdrobljeno zemljo in revščino, zvenelo kot obljuba svobode in dostojnega življenja.
Franc Pirc in slovenska sled v Minnesoti
Franc Pirc (1785–1880) je ena ključnih osebnosti zgodnjega slovenskega priseljevanja v ZDA. Pred odhodom v Ameriko je bil znan kot pionir sadjarstva na Kranjskem, nato pa se je kot misijonar podal med severnoameriške Indijance. Sčasoma je postal tudi eden najpomembnejših spodbujevalcev slovenskega naseljevanja v Minnesoti.
Njegovo delovanje je pustilo izjemno sled: St. Stephen (Sv. Štefan) je edino naselje v Združenih državah Amerike, ki so ga ustanovili prav slovenski priseljenci. Okoli cerkve sv. Štefana, katere začetki segajo v leto 1871, se je oblikovala skupnost, ki je še danes ponosna na svoje slovenske korenine. Slovenska imena na nagrobnikih, ohranjeni običaji in zgodovinski spomin pričajo o močni identiteti te skupnosti.
Domačije, kjer zgodovina še živi
Najin obisk Slovenije se je začel na Bledu, kjer sva se srečala z županom Antonom Mežanom. Čeprav med njima ni neposrednega sorodstva, se je izkazalo, da z Joelom delita isto domačijo na območju Zatrnika. Zgodba te domačije sega v čas med letoma 1574 in 1592, ko je bila dodeljena enemu od treh nezakonskih sinov upravitelja blejskega gradu Josipa Lenkoviča – kar ponovno pokaže, kako globoko in nepričakovano segajo družinske vezi.
Na Bledu sva obiskala tudi domačijo pri Pretnarju, kjer domačini še danes ohranjajo zavest, da je domačija v lasti iste družine že od leta 1585. Na Krnici sva spoznavala daljno sorodstvo na domačiji Pri Avtrnek, kjer se družinska zgodovina prenaša iz roda v rod.
Posebej ganljiv je bil obisk izvorne hiše Andreja Šimnica na Poljšici, kjer se je ohranila originalna črna kuhinja iz časa, ko je Andrej še bival v tej hiši. Prostor, vonj lesa in kamna ter srečanje z danes živimi sorodniki so ustvarili trenutek, ko se zgodovina ne bere – ampak doživi.
Razumevanje prostora in časa
Za boljše razumevanje zgodovinskega ozadja sva obiskala tudi Blejski grad z muzejem, Oplenovo hišo v Studorju ter Liznjekovo domačijo v Kranjski Gori. Takšni obiski pomagajo potomcem izseljencev razumeti, v kakšnem svetu so živeli njihovi predniki – kako so bivali, delali, verovali in razmišljali.
Za Joela, ki je Slovenijo obiskal prvič, je bilo to potovanje več kot raziskovanje družinske zgodovine. Bilo je srečanje z delom lastne identitete, ki je bila dolgo prisotna le v dokumentih, imenih in družinskih pripovedih.
Zgodba, ki se nadaljuje
Z Joelom sva po končanem obisku ostala v rednem stiku. Še naprej si izmenjujeva dokumente, povezane s slovenskimi priseljenci v ZDA in njegovimi predniki v Sloveniji. Takšna sodelovanja pogosto prerastejo v dolgoročen raziskovalni proces – in v tiho zavezništvo pri ohranjanju družinskega spomina.
Sprehod po domačijah prednikov ni le potovanje po zemljevidu. Je potovanje skozi čas, prostor in pripadnost. In vsakič znova potrdi, kako pomembno je, da se te zgodbe povedo – in doživijo tam, kjer so se nekoč začele.
Vrhunci dneva
